Tenzijski glavobol

Tenzijski glavobol oziroma natančneje glavobol tenzijskega tipa je najpogostejša primarna glavobolna motnja. Pri veliki večini ljudi se pojavlja le občasno, pri manjšem delu pa postane pogost ali celo skoraj vsakodneven. Prav zaradi svoje pogostosti ga pogosto podcenjujemo.

Če se glavobol pojavi nekajkrat na leto in ga hitro umiri običajno protibolečinsko zdravilo, je njegov vpliv majhen. Povsem drugačna težava pa je kronični tenzijski glavobol, ki je lahko prisoten večino dni v mesecu, moti koncentracijo, delo, spanje in telesno dejavnost ter lahko vodi v vse pogostejše jemanje protibolečinskih zdravil.

Ime »tenzijski« je nekoliko zavajajoče. Hitro namreč ustvari predstavo, da gre preprosto za posledico stresa ali zakrčenih vratnih mišic. Danes vemo, da je slika precej bolj zapletena.

Pri nekaterih ljudeh imajo pomembno vlogo bolečinski signali iz mišic glave in vratu. Pri pogostejšem in kroničnem glavobolu pa se lahko spremeni tudi način, kako živčevje te signale obdeluje. Pomembni so lahko spanje, stres, telesna dejavnost, bolečine v vratu, dolgotrajno statično delo in psihološka obremenitev, vendar tenzijski glavobol ni zgolj psihološka reakcija na stres.

Kako prepoznamo tenzijski glavobol?

Tipičen tenzijski glavobol je top, stiskajoč ali pritiskajoč. Ljudje ga pogosto opišejo kot občutek obroča okoli glave, pritisk v čelu ali sencih ali kot težo v zatilju, ki se lahko povezuje z napetostjo v vratu.

Za razliko od migrene praviloma ne utripa in ga običajna telesna dejavnost, na primer hoja ali vzpenjanje po stopnicah, praviloma ne poslabša bistveno.

Bolečina je večinoma blaga do zmerna in pogosto obojestranska.

Pri epizodičnem tenzijskem glavobolu ni značilnega bruhanja ali slabosti, izrazita občutljivost tako na svetlobo kot na zvok pa bolj govori za migreno. Pri kronični obliki se lahko pojavi blaga slabost ali blaga občutljivost na svetlobo oziroma zvok, vendar običajno ne tipičen migrenski sklop simptomov.

Takšna razdelitev je uporabna, vendar resnični bolniki niso vedno učbeniški. Migrena in tenzijski glavobol se lahko pojavita pri isti osebi, blažji migrenski napad pa je lahko na prvi pogled zelo podoben tenzijskemu glavobolu.

Za ločevanje nimamo krvnega testa ali drugega zanesljivega biomarkerja, zato ostajata najpomembnejša natančen opis težav in dnevnik glavobola.

Ni vsak tenzijski glavobol enak

Pogostost je zelo pomembna, saj nam pove precej več kot samo jakost posameznega glavobola.

Pri redki epizodični obliki običajno zadoščata občasno simptomatsko zdravljenje in zdrav življenjski ritem.

Ko se glavoboli pojavljajo večkrat tedensko ali večino dni v mesecu, postane bistveno pomembnejše preprečevanje glavobola, saj samo vedno pogostejše jemanje analgetikov ni dobra dolgoročna strategija.

Kaj se pri tenzijskem glavobolu dejansko dogaja?

Dolga desetletja je prevladovala razlaga, da se zaradi stresa skrčijo mišice glave in vratu, te pa nato povzročijo glavobol. Mišice so lahko pomemben del zgodbe, vendar takšna razlaga ni zadostna.

Pri ljudeh s tenzijskim glavobolom je občutljivost mišic okoli glave in vratu res pogostejša. Zlasti mišice v sencih, zatilju, vratu in ramenskem obroču so lahko ob pritisku bolj boleče, pri nekaterih so prisotne tudi občutljive miofascialne točke.

Bolečinski živčni končiči v teh tkivih lahko postanejo bolj odzivni. Govorimo o periferni senzitivizaciji – dražljaj, ki bi ga živčevje običajno obravnavalo kot nepomembnega, začne ustvarjati močnejši bolečinski signal.

To je verjetno pomembnejše pri epizodičnem tenzijskem glavobolu. Pri kroničnem glavobolu pa se zgodba preseli tudi globlje v živčevje.

Če bolečinski signali iz mišic in drugih struktur glave ter vratu dalj časa in pogosto prihajajo v trigeminalni sistem in zgornje vratne segmente hrbtenjače, se lahko začne spreminjati njihova obdelava.

Nevroni postanejo bolj odzivni, prag za bolečino se zniža, hkrati pa lahko oslabijo možganski sistemi, katerih naloga je zaviranje bolečine. Temu pravimo centralna senzitivizacija.

To pomaga pojasniti, zakaj pri kroničnem glavobolu samo masaža ene »zategnjene mišice« pogosto ni dovolj. Težava ni več nujno samo v izvoru bolečinskega signala, temveč tudi v živčnem sistemu, ki se je na ponavljajočo bolečino prilagodil tako, da jo zaznava lažje.

Sodobno razumevanje zato tenzijski glavobol obravnava kot kombinacijo perifernih mišično-bolečinskih dejavnikov ter spremenjene obdelave bolečine v živčevju.

Kaj pa stres?

Stres je pogost sprožilec, toda to ne pomeni, da je glavobol namišljen ali »samo psihičen«.

Ob stresu se spreminjajo avtonomni živčni sistem, koncentracije stresnih hormonov, mišična aktivnost, spanje, pozornost in način, kako možgani filtrirajo bolečinske dražljaje.

Pri človeku, ki je že nagnjen h glavobolu, lahko kombinacija slabšega spanja, dolgotrajnega sedenja, mentalnega napora in povečane občutljivosti za bolečino zniža prag za nastanek glavobola.

Raziskave pa ne potrjujejo preproste enačbe: stres → zakrčene mišice → glavobol.

Pri številnih bolnikih globalna električna aktivnost vratnih in perikranialnih mišic sploh ni povečana. Zato kroničnega tenzijskega glavobola ni smiselno obravnavati samo kot posledico mišične napetosti.

Sprožilci: iskati vzorec, ne živeti v strahu pred glavobolom

Bolniki pogosto prepoznajo pomanjkanje spanja, stres, dolgotrajno sedenje, napor, dehidracijo, izpuščanje obrokov ali določene položaje glave in vratu kot dejavnike, po katerih se glavobol pogosteje pojavi.

Spanec je med bolje dokumentiranimi povezavami. Nespečnost, nekakovosten spanec, premalo spanja in izmensko delo so pogostejši pri kroničnem tenzijskem glavobolu.

Vendar ni koristno začeti izločati vsega, kar je bilo kdaj prisotno pred glavobolom. Če ste nekoč dobili glavobol po kozarcu vina, dolgem sestanku ali sončnem dnevu, to še ne dokazuje vzročne povezave. Pretirano izogibanje dejavnostim lahko celo poveča obremenjenost z boleznijo.

Veliko boljši pristop je dnevnik glavobola. V njem nekaj tednov beležimo:

• dneve z glavobolom,
• trajanje,
• intenzivnost,
• zdravila,
• morebitne spremljajoče simptome,
• spanje,
• pomembne okoliščine.

Tako lahko ločimo ponavljajoč se vzorec od naključnega sovpadanja. Dnevnik je obenem eden najboljših načinov za ugotavljanje, ali zdravljenje dejansko deluje.

Ali je pri tenzijskem glavobolu potreben MRI?

Pri tipičnem, dlje časa nespremenjenem tenzijskem glavobolu z normalnim nevrološkim pregledom slikanje možganov praviloma ni potrebno. Diagnoza je klinična.

Pomembno pa je, da oznake »tenzijski« ne nalepimo avtomatično na vsak pritiskajoč glavobol. Tudi nekatere sekundarne bolezni lahko povzročijo bolečino, ki na prvi pogled spominja na tenzijski glavobol.

Zato sta pri novem, nenavadnem ali spremenjenem glavobolu pomembna anamneza in nevrološki pregled.

Kdaj je potreben hitrejši pregled?

Kaj lahko naredimo med samim napadom?

Pri blažjem napadu zdravila niso vedno potrebna.

Če je glavobol nastal po večurnem delu za računalnikom, je lahko smiselno:

• vstati;
• se za nekaj minut sprehoditi;
• sprostiti čeljust;
• premakniti vrat in ramenski obroč;
• prekiniti dolgotrajno statično obremenitev.

Če smo izpustili obrok ali skoraj nič pili, je smiselno popraviti tudi to.

Nekaterim pomaga toplota na vrat in ramena, drugim nežno raztezanje ali kratka sprostitvena vaja. Pri posameznem napadu učinek teh ukrepov ni tako dobro raziskan kot učinek analgetikov, vendar so varni in se dobro vključujejo v dolgoročno zdravljenje.

Pomembno je tudi, da tenzijski glavobol običajno ne zahteva popolne prekinitve telesne aktivnosti. To ga razlikuje od migrene, pri kateri hoja, stopnice ali drugi gibi pogosto očitno povečajo bolečino.

Zdravila za akutni tenzijski glavobol

Če glavobol vpliva na delo ali počutje, so prva izbira preprosti analgetiki ali nesteroidna protivnetna zdravila – NSAID.

NSAID zmanjšujejo nastajanje prostaglandinov in s tem periferno občutljivost bolečinskih končičev. Pri izbiri zdravila je pomembneje najti učinkovito in za posameznika varno zdravilo kot iskati univerzalno »najmočnejšo« tableto.

Kombinacija kofeina z analgetikom lahko poveča učinek, vendar ima tudi slabost: kombinirane preparate je razmeroma enostavno začeti jemati prepogosto.

Triptani, gepanti in druga specifična zdravila proti migreni niso zdravljenje čistega tenzijskega glavobola. Če človeku s tako imenovanim »tenzijskim« glavobolom izrazito pomaga triptan, je smiselno ponovno preveriti, ali nekateri napadi v resnici niso migrena.

Tudi mišični relaksanti za akutno zdravljenje tenzijskega glavobola nimajo dovolj dobrih dokazov. Opioidi se zaradi majhne dolgoročne koristi ter nevarnosti odvisnosti in glavobola zaradi čezmernega jemanja zdravil odsvetujejo.

Ko zdravilo proti glavobolu samo začne vzdrževati glavobol

To je ena najpomembnejših informacij pri pogostih glavobolih.

Če se analgetiki jemljejo zelo pogosto, lahko nastane glavobol zaradi čezmernega jemanja zdravil. Pri preprostih analgetikih in NSAID je diagnostični prag praviloma uporaba 15 ali več dni na mesec več kot tri mesece. Pri nekaterih drugih zdravilih in kombiniranih analgetikih je prag lahko že 10 dni na mesec.

Paradoks je očiten: zdravilo, ki je sprva blažilo glavobol, lahko ob kronični uporabi postane del problema.

Praktično ni treba čakati, da dosežemo uradni diagnostični prag. Če človek ugotovi, da potrebuje analgetik več dni vsak teden, je bolj smiselno ponovno oceniti diagnozo in razmisliti o preventivnem zdravljenju.

Nefarmakološko zdravljenje: pri pogostem glavobolu ni le dodatek

Pri tenzijskem glavobolu ima nefarmakološko zdravljenje precej večjo vlogo, kot si pogosto predstavljamo. Ne gre za alternativo v smislu »naravnega zdravljenja namesto medicine«, temveč za aktivno zdravljenje dejavnikov, ki sodelujejo pri nastajanju in kronifikaciji bolečine.

Med koristne pristope sodijo:

• telesna dejavnost,
• fizioterapija,
• vedenjski pristopi,
• biofeedback,
• sprostitvene tehnike,
• urejanje spanja,
• pri določenih bolnikih akupunktura.

Te pristope lahko uporabljamo samostojno ali skupaj z zdravili.

Spanje je del zdravljenja

Pri kroničnem tenzijskem glavobolu so motnje spanja zelo pogoste.

To ne pomeni nujno, da je nespečnost vzrok glavobola. Povezava lahko poteka v obe smeri: bolečina poslabša spanje, slab spanec pa zniža prag za bolečino.

Koristnejša od poskusa »ujeti čim več ur spanja« je predvsem rednost: približno enak čas vstajanja, stabilen ritem spanja, omejevanje dolgih dnevnih dremežev in zdravljenje dejanske nespečnosti.

Vedenjski pristopi pri nespečnosti lahko izboljšajo tako spanec kot pogostost glavobolov.

Gibanje in fizioterapija

Če je tenzijski glavobol povezan z bolečim vratom, občutljivimi mišicami ali dolgimi obdobji statične drže, je fizioterapija smiselna. Vendar dolgoročni cilj ne bi smel biti samo pasivna masaža.

Več smisla ima program, ki vključuje:

• gibljivost vratu;
• aktivacijo globokih vratnih mišic;
• krepitev vratno-ramenskega predela;
• krepitev zgornjega dela trupa;
• postopno izboljševanje vzdržljivosti;
• redno aerobno telesno dejavnost.

Raziskave kažejo, da lahko programi kraniocervikalne vadbe zmanjšajo pogostost glavobola, potrebo po zdravilih in njegov vpliv na vsakodnevno življenje, vendar enotnega optimalnega programa za vse bolnike še nimamo.

Masaža, manualna terapija in obravnava miofascialnih točk lahko zlasti kratkoročno pomagajo pri bolečini in občutku napetosti. Pri ponavljajočem se glavobolu pa je smiselno dodati aktivne vaje.

Enako velja za ergonomijo. Popolnega »pravilnega položaja« glave ni treba vzdrževati osem ur dnevno. Veliko pomembneje je, da položaj redno spreminjamo, prekinjamo dolge statične obremenitve in ohranjamo mišično-skeletni sistem dovolj zmogljiv za vsakodnevne obremenitve.

Preproste vaje za vrat, ki jih lahko izvajate doma

Pri tenzijskem glavobolu, posebej če ga spremljata občutek napetosti v vratu in dolgotrajno delo v sedečem položaju, lahko pomagajo redno razgibavanje, nežno raztezanje in krepitev vratno-ramenskega predela.

Cilj ni »raztegniti vrat čim močneje«, temveč večkrat čez dan prekiniti statično obremenitev in ohranjati normalno gibljivost.

1. Počasen obrat glave

Glavo počasi obrnite proti levi, dokler ne začutite blagega raztega oziroma konca udobnega obsega gibljivosti. Nato se vrnite na sredino in enako ponovite proti desni. Gib naj bo počasen in brez sunkov.

2. Nagib glave vstran

Glavo počasi nagnite tako, da se uho približa rami. Rame pri tem ne dvigujte. Ko začutite blag razteg na nasprotni strani vratu, položaj nekaj časa zadržite in nato ponovite na drugi strani. Razteg ne sme biti boleč.

3. Nežen razteg zadnjega dela vratu

Brado počasi približajte prsnemu košu, dokler ne začutite prijetnega raztega v zatilju in zadnjem delu vratu. Ne vlecite glave na silo z rokami.

4. Ramena nazaj in navzdol

Ramena počasi dvignite, nato jih povlecite nazaj in spustite navzdol. Gib nekajkrat ponovite. To je preprost način za prekinitev dolgotrajnega statičnega položaja med delom za računalnikom.

5. Umik brade nazaj

Pogled ostane naravnost. Glavo nežno pomaknite nazaj, kot bi želeli narediti »dvojno brado«. Glave ne nagibajte navzdol. Položaj za nekaj sekund zadržite in sprostite. Ta vaja aktivira globlje mišice sprednjega dela vratu, ki sodelujejo pri nadzoru položaja glave.

Kako dolgo raztezati?

Pri statičnih razteznih vajah lahko blag razteg običajno zadržimo približno 20–30 sekund in ga ponovimo dvakrat. Vaja ne sme povzročati ostre bolečine, vrtoglavice, mravljinčenja ali širjenja bolečine v roko.

Pomembneje od enega dolgega raztezanja je redno gibanje. Če več ur sedite za računalnikom, je smiselno približno vsakih 30–60 minut spremeniti položaj, vstati, premakniti vrat in ramena ter za nekaj minut prekiniti statično obremenitev.

Samo raztezanje običajno ni dovolj. Pri pogostem tenzijskem glavobolu imajo pomembno vlogo tudi krepilne vaje za vrat in ramenski obroč, redna aerobna dejavnost ter postopno povečevanje telesne zmogljivosti.

Če vaje povzročijo izrazito poslabšanje glavobola, vrtoglavico, nevrološke simptome ali bolečino, ki se širi v roko, je smiselna predhodna zdravstvena oziroma fizioterapevtska ocena.

Sprostitvene tehnike

Sproščanje ni koristno zato, ker bi bil glavobol »v glavi«, temveč zato, ker lahko vpliva na fiziološko vzburjenost, mišično napetost in obdelavo bolečine.

Uporabljajo se:

• počasno diafragmalno dihanje;
• progresivna mišična relaksacija;
• vodena imaginacija;
• meditativne oziroma čuječnostne tehnike.

Njihov učinek je izrazitejši, če jih človek izvaja redno, ne samo pet minut po tem, ko glavobol že postane močan.

Biofeedback

Biofeedback je posebej zanimiv pri tenzijskem glavobolu.

S senzorji lahko merimo na primer aktivnost mišic čela, čeljusti ali trapezov ter bolniku v realnem času pokažemo, kako se njegovo telo odziva na obremenitev. Nato se uči to aktivacijo zavestno zmanjševati.

V metaanalizah je biofeedback zmanjšal pogostost glavobolov, mišično napetost in uporabo analgetikov ter izboljšal občutek nadzora nad bolečino.

Kognitivno-vedenjska terapija ni zdravljenje »psihičnega glavobola«

Kognitivno-vedenjska terapija oziroma CBT pri kronični bolečini ne temelji na predpostavki, da bolečina ni resnična.

Namenjena je prepoznavanju vedenjskih in miselnih vzorcev, ki lahko bolečino dodatno vzdržujejo, na primer:

• katastrofiziranju;
• pretiranemu spremljanju telesnih občutkov;
• izogibanju dejavnostim;
• neučinkovitemu odzivanju na stres.

Pri pogostem in kroničnem tenzijskem glavobolu ima CBT dobro mesto predvsem v kombinaciji s sprostitvenimi tehnikami, vadbo ali preventivnim zdravilom.

Kaj pa mindfulness?

Podatki so obetavni, vendar nekoliko manj zanesljivi kot za nekatere bolj uveljavljene pristope. Mindfulness je zato smiselno predstaviti kot dopolnilni način uravnavanja stresa in odnosa do kronične bolečine, ne kot glavno ali univerzalno zdravljenje.

Akupunktura

Akupunktura ima za tenzijski glavobol presenetljivo solidne dokaze.

V sistematičnih pregledih je pri delu bolnikov zmanjšala pogostost glavobola. Razlika v primerjavi s simulirano akupunkturo ni zelo velika, vendar je zdravljenje razmeroma varno. Zato jo lahko pri pogostem ali kroničnem tenzijskem glavobolu obravnavamo kot eno od dodatnih možnosti, ne pa kot univerzalno rešitev.

Ali je smiselno jemati magnezij in prehranska dopolnila?

Pri migreni imajo nekatera prehranska dopolnila razmeroma dobro raziskano mesto. Pri tenzijskem glavobolu so dokazi bistveno slabši.

Magnezij, vitamin D in različna druga dopolnila se raziskujejo, vendar trenutno ne predstavljajo standardnega preventivnega zdravljenja čistega tenzijskega glavobola.

Smiselno je zdraviti dokazano pomanjkanje, ni pa dobrih razlogov, da bi vsak človek s tenzijskim glavobolom rutinsko jemal več prehranskih dopolnil.

Kdaj potrebujemo preventivno zdravilo?

Če se glavobol pojavi enkrat na nekaj tednov in ga uspešno umiri občasni analgetik, vsakodnevno preventivno zdravilo praviloma nima smisla.

Povsem drugače je pri človeku, ki:

• ima glavobol več dni vsak teden;
• ima pogost epizodični ali kronični tenzijski glavobol;
• potrebuje akutna zdravila prepogosto;
• analgetikov ne sme jemati;
• ali akutna zdravila ne delujejo dovolj dobro.

Takrat je smiselno razmišljati o preventivnem zdravljenju.

Amitriptilin

Najbolje raziskano preventivno zdravilo je amitriptilin, triciklični antidepresiv. Ime skupine pogosto povzroči napačen vtis. Amitriptilina pri glavobolu ne uporabljamo zato, ker bi domnevali, da je človek depresiven.

Zdravilo vpliva na serotoninske in noradrenergične poti v živčnem sistemu, ki sodelujejo pri zaviranju bolečine, in lahko zmanjša centralno senzitivizacijo.

Pri zdravljenju glavobola se običajno začne z nizkim večernim odmerkom, na primer 10 mg, nato pa se ga glede na učinek in prenašanje lahko postopoma povečuje. Učinka ne ocenjujemo po nekaj dneh, temveč po več tednih ustreznega zdravljenja.

Najpogostejši neželeni učinki so:

• zaspanost;
• suha usta;
• zaprtje;
• povečan apetit;
• pridobivanje telesne teže;
• pri nekaterih omotica.

Previdnost je potrebna pri nekaterih motnjah srčnega ritma, glavkomu in zastajanju urina. Zdravljenje in odmerjanje mora biti individualno in v dogovoru z zdravnikom.

Mirtazapin in venlafaksin

Če amitriptilin ni učinkovit ali ga človek slabo prenaša, lahko pri določenih bolnikih pridejo v poštev tudi mirtazapin ali venlafaksin. Za oba je dokazov manj kot za amitriptilin.

Mirtazapin vpliva na noradrenergični in serotonergični sistem ter lahko povzroča predvsem zaspanost in povečanje telesne teže. Venlafaksin je zaviralec ponovnega privzema serotonina in noradrenalina.

Izbira je odvisna tudi od pridruženih težav, na primer spanja, anksioznosti, depresije in drugih bolezni. Navadni SSRI-antidepresivi nimajo dovolj dobrih dokazov, da bi jih predpisovali samo zaradi tenzijskega glavobola.

Kaj pa botoks in nova zdravila za migreno?

Pri kronični migreni ima botulin toksin jasno uveljavljeno mesto. Pri čistem kroničnem tenzijskem glavobolu pa to za zdaj ne velja. Podatki so neenotni in botulin toksin trenutno ni standardna prva preventivna terapija tenzijskega glavobola.

Podobno protitelesa proti CGRP in gepanti, ki so pomembno spremenili zdravljenje migrene, za čisti tenzijski glavobol nimajo dokazane primerljive učinkovitosti. Če bolnik potrebuje takšna zdravila, je običajno smiselno ponovno preveriti, ali je v ospredju migrena ali kombinacija več glavobolnih motenj.

Koliko časa jemljemo preventivno zdravilo?

Cilj ni, da bi zdravilo avtomatično jemali vse življenje. Najprej potrebujemo dovolj dolg poskus zdravljenja, da lahko ocenimo učinek.

Če se število glavobolnih dni pomembno zmanjša in je stanje nekaj mesecev stabilno, lahko z zdravnikom razmišljamo o postopnem zmanjšanju oziroma ukinitvi zdravila. Kot orientacija se pogosto uporablja približno tri do šest mesecev uspešnega preventivnega zdravljenja, vendar je odločitev individualna.

Pri tem je boljši cilj kot popolna odsotnost vsake bolečine:

• manj glavobolnih dni;
• manj intenzivni napadi;
• manj analgetikov;
• boljše vsakodnevno delovanje.

Kaj je torej najbolj smiseln pristop pri pogostem tenzijskem glavobolu?

Pri kroničnem glavobolu največkrat ne obstaja ena sama stvar, ki jo je treba »popraviti«. Smiselnejši je večplasten pristop.

Zato je pri kroničnem tenzijskem glavobolu pogosto učinkovitejša kombinacija nekaj smiselnih ukrepov kot neskončno iskanje ene »zakrčene mišice«, enega prehranskega sprožilca ali ene tablete.

Tenzijski glavobol in migrena se lahko pojavita pri isti osebi

To je klinično zelo pomembno.

Nekdo ima lahko na primer dva ali tri dni na mesec izrazito enostransko utripajočo bolečino s slabostjo in občutljivostjo na svetlobo, medtem ko ima še več drugih dni blažji obojestranski pritisk brez slabosti. Ni nujno, da gre za eno samo vrsto glavobola.

Po drugi strani pa lahko tudi sama migrena med posameznimi napadi izgleda zelo različno. Pri kronični migreni so nekateri dnevi lahko izrazito migrenski, drugi pa skoraj povsem »tenzijski«.

Zato je pri zelo pogostem glavobolu pomembno analizirati celoten vzorec in ne samo najpogostejše vrste bolečine. To je še eden od razlogov, da je dnevnik glavobola tako uporaben.

Iz spomina človek pogosto reče, da ima »ves čas isti pritisk«, iz dnevnika pa se lahko pokažejo dnevi s slabostjo, utripanjem, občutljivostjo na svetlobo ali poslabšanjem ob aktivnosti, kar lahko pomembno spremeni diagnozo in zdravljenje.

Kdaj je smiseln nevrološki pregled?

Občasni tipični tenzijski glavobol pri sicer zdravem človeku običajno ne zahteva specialistične obravnave.

Nevrološki pregled je bolj smiseln, kadar:

• diagnoza ni jasna;
• se vzorec glavobola spremeni;
• glavobol postaja pogostejši;
• se pojavlja 15 ali več dni mesečno;
• akutna zdravila ne pomagajo več;
• bolnik potrebuje analgetike več dni vsak teden;
• obstaja sum na migreno;
• obstaja sum na glavobol zaradi čezmernega jemanja zdravil;
• so prisotni opozorilni znaki za sekundarni glavobol.

Takrat cilj pregleda ni nujno »narediti MRI«, temveč najprej pravilno določiti vrsto oziroma vrste glavobola, oceniti morebitne opozorilne znake in sestaviti zdravljenje, ki ne temelji samo na vedno pogostejšem jemanju analgetikov.

Najpomembnejše sporočilo

Tenzijski glavobol je zelo pogost, vendar ni preprosto sinonim za stres ali »zategnjene mišice«.

Pri občasni obliki imajo verjetno večjo vlogo periferni bolečinski signali iz mišic in drugih struktur glave ter vratu. Pri pogostem in kroničnem glavobolu lahko postane pomembna tudi spremenjena obdelava bolečine v centralnem živčevju.

Zato je pri redkih napadih pogosto dovolj občasno ustrezno protibolečinsko zdravilo. Pri pogostem glavobolu pa postanejo pomembnejši:

• dnevnik glavobola;
• urejanje spanja;
• redna telesna dejavnost;
• razgibavanje in aktivna fizioterapija;
• vedenjske in sprostitvene tehnike;
• ter po potrebi preventivno zdravljenje.

Najslabša dolgoročna strategija je pogosto najpreprostejša: vedno pogostejši glavobol zdraviti samo z vedno pogostejšo tableto.